Igorja Komela – 15\/01\/2021<\/p>\n\n\n\n
… navdu\u0161en in poln zado\u0161\u010denja sem sprejel novico, da bosta Nova Gorica in Gorica skupno postali Prestolnica evropske kulture 2025. Nedvomno gre za pomemben in kakovosten preskok v odnosih, ki na\u0161e ozemlje postavljajo v samo sredi\u0161\u010de nove Evrope.<\/p>\n\n\n\n
Dragi Rudi, \u010deprav si \u017eupan Gorice, mi dovoli, da se obrnem nate na neformalen, prijateljski in iskren na\u010din, ki je vedno dajal pe\u010dat najinim medsebojnim odnosom. Poznava se preko tri ducate let, zato sem si za tole prilo\u017enost izposodil, z vso mo\u017eno simpatijo, za naslov pisma, pesem Lucia Dalle \u00bbCaro amico ti scrivo\u2026 (Dragi prijatelj, ti pi\u0161em..), saj v sedanjem \u010dasu koronavirusa malce razvedrila nikomur ne \u0161koduje.<\/p>\n\n\n\n
Z odlo\u010dilno podporo Gorice je bila Nova Gorica izbrana za evropsko prestolnico kulture za leto 2025. V trenutkih kolektivnega \u010dezmejnega veselja bi rad spontano izpostavil, da v teh pomembnih trenutkih ne gre pozabiti na skupne napore vseh, ki so na tem podro\u010dju delovali v preteklosti, ko je \u0161lo za pionirske \u010dase, v katerih so gradili temelje sodelovanja na tej in oni strani nekdanje meje. Kako naj bi pozabili na \u201etri B-je\u201c, Brancatija, Brulca in Brandolina, ki so opravili pomembno skupno delo pri vzpostavitvi odli\u010dnega sodelovanja v zgodovinskem trenutku padca \u201egori\u0161kega zidu\u00ab?. Morali so ga namre\u010d postaviti tisti, ki se sedaj hvalijo, da so ga podrli.. in \u0161e dandanes radi pozabljajo na najbolj odprto mejo v Evropi, ki je nastajala in se razvijala od srede petdesetih let, medtem ko je bila drugje hladna vojna in so gradili berlinski zid. In vstop Slovenije v Evropsko unijo? Nepozabno bo ostal v nas vklesan datum 30. aprila 2004, ko je pri\u0161el v Gorico takratni predsednik Evropske komisije, Romano Prodi.<\/p>\n\n\n\n
Ne gre pozabiti niti na vlogo gori\u0161kih \u017eupanov Gaetana Valentija, Antonia Scarana, Erminia Tuzzija, Pasquala De Simoneja, s katerimi sem vedno gojil dobre osebne in delovne odnose, povezane s stiki s \u201esosedi\u201c v Sloveniji, ki so jih predstavljali Jo\u017ee \u0160u\u0161melj, Sergij Pelhan, \u010crtomir \u0160pacapan, Toma\u017e Maru\u0161i\u010d, Zorko Debenjak, Danilo Ba\u0161in, Matej Ar\u010don… Tudi predsedniki gori\u0161ke Pokrajine so se pri tem izkazali kot zelo prizadevni. Poleg Giorgia Brandolina, mislim tudi na Enrica Gherghetto, na Gianfranca Criscija, na Silvana Cumpeto, na Giuseppeja Agatija \u2026<\/p>\n\n\n\n
V tem kontekstu pa so tri imena \u201e\u017eupanov – pionirjev\u201c<\/em>, ki jih Gorica in Nova Gorica ne smeta pozabiti: Michele Martina v Gorici, Jo\u0161ko \u0160trukelj in Rudi \u0160imac v Novi Gorici.<\/p>\n\n\n\n Leta 1965, po obisku takratnega predsednika italijanske vlade Alda Mora v Beogradu, ki je zabele\u017eil nove odnose sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, sta novembra Michele Martina in Jo\u0161ko \u0160trukelj poskrbela za prvi, na pol \u201eilegalen\u201c skupen sestanek dveh ob\u010dinskih odborov. Sre\u010danje je potekalo v stavbi \u017eupanstva v Novi Gorici. \u017de ob tisti prilo\u017enosti so se pokazali prvi obrisi zamisli skupnega mesta v srcu Evrope.<\/p>\n\n\n\n Sledila je naveza Rudi \u0160imac \u2013 Michele Martina julija 1971, ki je botrovala novemu skupnemu sestanku med dvema ob\u010dinskima odboroma. Takrat so se za\u010dele izrisovati prve infrastrukturne investicije. Ob tisti prilo\u017enosti so pod\u010drtali tudi, kolik\u0161no bogastvo predstavljajo jezikovne in kulturne manj\u0161ine za sleherni prostor, saj so pomemben vezni \u010dlen pri gradnji dobrososedskih odnosov.<\/p>\n\n\n\n Ne gre spregledati tudi pomembne vloge \u017eupana Antonia Scarana med in po desetdnevni vojni v Sloveniji junija 1991 in prihoda predsednika Italije Francesca Cossige v Gorico (3.11.’91) in njegovega nenajavljenega, \u201eilegalnega\u201c prehoda meje. Pod\u010drtati gre tudi, da je maja 1992. med svojim obiskom v Gorici pape\u017e Janez Pavel II obema Goricama naslovil \u201epovabilo\u201c, naj postaneta spojna to\u010dka med Vzhodom in Zahodom.<\/p>\n\n\n\n Da sta Nova Gorica in Gorica bili nominirani za evropsko prestolnico kulture za leto 2025, gre zasluga dolgi in naporni poti, na kateri so bili \u017eupani Ettore Romoli in Rodolfo Ziberna skupno z Matejem Ar\u010donom in Klemenom Miklavi\u010dem zadnji v vrsti, ki so prevzeli \u0161tafetno palico. Gre za dolgo in ob\u010dutljivo zadevo, ki jo sestavljajo razli\u010dna poglavja, v katerih je vsak od omenjenih protagonistov odigral odlo\u010dilno vlogo pri na\u010drtovanju novih korakov. Poleg pomembne vloge \u017eupanov so priznanja vredne tudi gori\u0161ke slovenske organizacije (SKGZ in Primorski dnevnik<\/em> v prvih obdobjih, nato pa tudi Sso in Novi glas), pa tudi tiste iz italijanskih in furlanskih katoli\u0161kih krogov (nad\u0161kofi Pietro Cocolin, Antonio Vitale Bommarco, Dino De Antoni in sedaj Carlo Maria Redaelli). Ne gre prezreti vloge sen. Darka Bratine, niti zdru\u017eenja Centro Studi Sen. A. Rizzati<\/em> z revijo \u201eIniziativa Isontina<\/em>\u201c, ISIG, \u0161kofijski tednik La Voce Isontina<\/em>, v zadnjih \u0161tiridesetih letih tudi dnevnika Il Piccolo <\/em>ter Messaggero Veneto<\/em> in revije Isonzo\/So\u010da<\/em>. Svojevrstno aktivno \u010dezmejno pot pa so ubrale tudi takratne gori\u0161ke napredne in demokrati\u010dne sile (KPI, PSI, Ssk) in \u0161e posebej VZPI-ANPI s Silvinom Polettom in z izku\u0161njami skupnega partizanskega boja.<\/p>\n\n\n\n V zadnjih desetletjih, v novem tiso\u010dletju, ni vse potekalo kot po olju. Bili smo pri\u010da \u00bbtrenutkom zamrznitve\u00ab odnosov med obema mestoma. \u0160e danes, po desetletju, mi v u\u0161esih zvenijo nasprotovanja \u010dezmejnim stikom, takratnih gori\u0161kih ob\u010dinskih odbornikov za kulturo. Eden je izjavil: \u201eSlovenci nas ne zanimajo, ne na tej in ne na drugi strani meje,<\/em>\u201c drugi pa: \u201eKoncertov na Brancatijevem in Brul\u010devem trgu (trg Evrope-Transalpina) ne bomo ve\u010d prirejali<\/em>…\u201c Po teh pou\u010dnih tiradah pi\u0161emo konec obdobja \u00bbkoncertov na meji\u00ab.<\/p>\n\n\n\n Kakorkoli \u017ee, v mojem spominu ostajajo najbolj \u017eiva pozitivna dogajanja in pri\u010devanja o so\u017eitju med kulturno in politi\u010dno razli\u010dnimi ljudmi. Kako npr. izbrisati iz spomina besede, ki jih je izrekel \u017eupan Antonio Scarano? Med \u017eivahno debato v mestnem avditoriju, ki jo je povzro\u010dila desnica, je z odlo\u010dnim glasom zavpil: \u201eSlovenci v Gorici so na\u0161i dr\u017eavljani, ob\u010dani v moji ob\u010dini in jaz sem tudi njihov \u017eupan<\/em>.\u201c Tudi \u017eupan Gaetano Valenti je v razpravi o prostorskih te\u017eavah raznih mestnih \u0161ol, tudi slovenskih, na neumestno vpra\u0161anje nedvoumno odgovoril: \u201eTudi u\u010denci slovenskih \u0161ol so na\u0161i otroci<\/em>.\u201c In nato ustrezno, \u00bbtakoj\u00ab re\u0161il vpra\u0161anje za\u010dasne naselitve slovenskih osnovnih mestnih \u0161ol.<\/p>\n\n\n\n Sedaj sta uspeli dve Gorici skupno dose\u010di \u00bbevropsko nominacijo\u00ab. \u010ce bosta \u0161e v nadalje, brez fige v \u017eepu, skupaj hodili, bosta prav gotovo dosegli nove cilje ter skupno odkrili nova obzorja. Z zadovoljstvom opa\u017eam, da v zadnjih letih in po kraj\u0161em \u201epremoru\u201c, \u00bbskupni trg obeh Goric\u00ab, ponovno pridobiva \u201eevropsko\u201c vlogo povezovanja in dokaj\u0161nje turisti\u010dne znamenitosti.<\/p>\n\n\n\n Dragi Rudi, dovoli mi, da ob tej prilo\u017enosti izre\u010dem misel, ki sem jo prvi\u010d povedal med posegom v gori\u0161kem ob\u010dinskem svetu. \u0160lo je za debato o kulturnem sodelovanju z Novo Gorico. Bilo je v devetdesetih letih, ko sem bil ob\u010dinski svetnik ti pa ob\u010dinski odbornik za kulturo. Takrat sem povedal, da \u00bbGorica nima v Italiji nobene te\u017ee in prav tako se v Sloveniji ne more pohvaliti Nova Gorica. Skupaj in samo skupaj pa se lahko mesti izka\u017eeta v Evropi<\/em>\u00ab. Od takrat sem to misel velikokrat ponavljal na raznih zasedanjih, celo na sre\u010danjih s predsednikoma republike Slovenije Milanom Ku\u010danom in Borutom Pahorjem.<\/p>\n\n\n\n Dragi Rudi, sedaj se odpira novo poglavje za obe na\u0161i mesti in za celoten gori\u0161ki prostor. Tudi ti, skupaj s Klemnom Miklavi\u010dem, kot \u017ee v preteklosti Matej Ar\u010don in Ettore Romoli, Vittorio Brancati in Mirko Brulc, sta prispevala k utrditvi \u010dezmejne povezave. Sledili ste pionirjem meh\u010danja odnosov na meji, \u017eupanom Micheleju Martini in Jo\u0161ku \u0160truklju v daljnih \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Skladno s tvojim mladostnim in energi\u010dnim zna\u010dajem si tudi ti korak za korakom prispeval k preoblikovanju gori\u0161ke kulturne \u010dezmejne scene. Prav se mi zdi, da za to izka\u017eemo vse priznanje tako tebi kot tudi tvojemu odborniku za kulturo Fabriziu Oretiju in vsem tvojim sodelavcem, ki se zavedajo prednosti sodelovanja z Novo Gorico in prilo\u017enosti, ki jih nudi razglasitev obeh mest za eno od prestolnic evropske kulture.<\/p>\n\n\n\n Zaklju\u010dujem svoje razmi\u0161ljanje z dvojnim vo\u0161\u010dilom: vse najbolj\u0161e skupni bodo\u010dnosti dveh Goric<\/em> in vse najbolj\u0161e tudi tebi in vsem na\u0161im some\u0161\u010danom<\/em><\/p>\n\n\n\n \u2013 Sre\u010dno 2021!<\/p>\n\n\n\n Prijateljski pozdrav. Igor Komel<\/em><\/strong> – predsednik Kulturnega doma v Gorici<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Igorja Komela – 15\/01\/2021 … navdu\u0161en in poln zado\u0161\u010denja sem sprejel novico, da bosta Nova Gorica in Gorica skupno postali Prestolnica evropske kulture 2025. Nedvomno gre za pomemben in kakovosten preskok v odnosih, ki na\u0161e ozemlje postavljajo v samo sredi\u0161\u010de nove Evrope. Dragi Rudi, \u010deprav si \u017eupan Gorice, mi dovoli, da se obrnem nate na neformalen, prijateljski in iskren na\u010din, ki je vedno dajal pe\u010dat najinim medsebojnim odnosom. Poznava se preko tri ducate let, zato sem si za tole prilo\u017enost [\u2026]<\/span><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3298,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[11],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3296"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3296"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3296\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3297,"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3296\/revisions\/3297"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3298"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3296"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3296"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.associazione-apertamente.org\/m\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3296"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}